Spoštovani!
Mogoče bo moje vprašanje nekoliko "čudno" in se opravičujem za dolgo razlago situacije... Namreč, doma imamo dober mesec staro dojenčico, pri kateri dojenje ni pa ni steklo, kljub moji veliki želji. Pri iskanju idej, kaj še storiti pa je internet seveda poln samih takih zapisov, ki govorijo v prid dojenju, tako da človek dobi občutek, da so otroci, ki niso dojeni močno prikrajšani in resnično se sprašujem - kaj bo iz tega otroka... Naj povem še, da to ni prvi otrok, ampak tretji in da sem prva dva dojila ... vsakega eno leto oz. več in to z vdrtimi bradavicami in brez nastavkov. Vsi trije pa so rojeni s carskim rezom. Prvi je bil urgentni, ostala dva napovedana. Seveda se je bilo potrebno na začetku potruditi, bradavice so bolele, skelele, krvavele, tudi AM smo dodajali, ampak potem je steklo in dojenje je bilo užitek. Seveda se sedaj obremenjujem, kako da mi tretjič ni uspelo in da je moj otrok "prikrajšan". Začeli sva z nastavki - že v porodnišnici (mogoče napaka?). Kljub trdim, polnim dojkam, sem opazila, da punčka ne poje prakično NIČ. Na dojki je samo "cucljala" nastavek, sicer je bila lepo prisesana, ampak mleka ni dobivala. Pomoči pri dojenju nisem dobila (sem pač tretjerodka, lj porodnišnica) in tako je na teži izgubila več kot 10%. Seveda je bilo potrebno hitro ukrepati in zdravstvenemu osebju dokazati, da gre zgolj za to, da pač NE je. Črpanje, AM, steklenička. Že takrat sem vedela, da bodo potem, ko dobi enkrat stekleničko spet težave. Doma sem nastavke opustila, skušala pa dohranjevati preko SNS sistema (cevke). Pristavljanje je bilo malo mučno, ker sva ukinili nastavke, na katere je bila navajena, ampak tudi potem, ko je bila pristavljena, je sesala zelo slabo in zeloo dolgo in zato je včasih dobila kakšen obrok pač v celoti po steklenički. Ker jesti pa pač mora. Po enem tednu sem ugotavljala, da poje toliko dodatka preko cevke, kot da mojega mleka ne poje nič?! Ker mame baje itak vedno rečemo, da smo naredile vse za dojenje (očitno velja mnenje, da se mame ne potrudimo dovolj) naj povem še, da sem se posvetovala s tremi svetovalkami za dojenje, ena je prišla tudi na dom, k eni smo odšli mi... Ugotovljen je bil še priraščen jeziček (sicer ne tisti očiten - 1. stopnja) in opravili smo frenulotomijo. Mogoče se je malo bolje prisesala, še vedno pa ni aktivno sesala in požirala. Naredila je kakšen požirek, še to po možnosti takrat, ko se je samo nateklo v usta ali pa če sem ji stiskala dojko. Žal s črpalko ne uspem načrpati nič (trikratne izkušnje), stiskala sem ročno, to pa dolgoročno ne gre. Punčka je stara dobrih 5 tednov, popolnoma na AM in verjetno ni več možnosti, da bi se še kaj spremenilo. A res nismo naredili dovolj za dojenje?
Verjetno bi se lažje sprijaznila s situacijo, če punčka ne bi imela težav. Tako pa je praktično od prve stekleničke nemirna… napenja se… očitno ima krče. Ne prvi, ne drugi otrok nista imela krčev – vsaj ne omembe vrednih. Zamenjali smo več mlek (mogoče tudi to napaka), ker so se pojavile rdeče drobne pikice po telesu smo trenutno na Allernovi. Sicer alergij v družini nimamo. Ne po moževi, ne po moji strani, niti nimata alergij prva dva otroka. Po Allernovi je nekoliko bolje, napenja se pa še… skoraj stalno. Pikic je manj, so pa še. Opravile smo vse možne preiskave, kri, blato, urin, ultrazvok trebuha. Zaenkrat vse ok. Za alergijo izvide iz krvi še čakamo.
Moje vprašanje izhaja v bistvu iz razočaranja, mogoče tudi jeze, da po prebiranju in iskanju rešitev za težave, naletim samo na zapise, ki promovirajo naravni porod in ki promovirajo dojenje. In ko prebereš vse (včasih nehote) – se vprašaš – pa dobro… moj otrok je bil prikrajšan za naravni porod, sedaj pa še za dojenje – ali ima sploh šanso da zraste v zdravega odraslega ali kako?
Obračam se na torej na vas, kot pediatrinjo, ki ima verjetno veliko izkušenj s takimi in drugačnimi dojenčki in otroci – rojenimi in hranjenimi tako in drugače … ali imate izkušnje z otroci, rojenimi s carskim rezom in ki niso dojeni, za katere lahko rečete, da so v fizičnem in psihičnem smislu popolnoma »normalni«, »zdravi« otroci, ki ne zbolevajo bistveno več in niso čustveno popolnoma zafurani, ker niso bili dojeni. In upam, da ni tak samo en na 1000 :) in da je iz prakse mogoče pogniti kaj pozitivnega za nas mamice, ki nam ni uspelo roditi naravno in potem dojiti…
Hvala za vaš čas in odgovor. Pozdrav.
Statistika: Objavljeno Napisal kaja15 — 24 Jul 2018 13:32