Najprej en lep pozdrav! Sem našla že marsikateri odgovor in informacijo med temami, kaj podobnega pa v zadnjem času nisem zasledila.
In sicer, imamo zdravega 13 mesečnika, ki se je lepo razvijal. V prvih mesecih ga je sicer mučil refluks, pa smo tudi to lepo prerasli.
Je bil drugače vedno zelo vesel, igriv, nasmejan otrok, vedno in povsod je zabaval vse.
Slab mesec nazaj je prejel cepivo (tisto pri enem letu), par dni zatem je zbolel (sicer ne kot reakcija na cepivo - neko bakterijsko virozo (gnojno grlo, vročina, kašelj itd)). in prejel antibiotike in se potem lepo pozdravil in je bilo vse kot po starem - spet vesel, ješč (s tem res nimamo težav, razen ob bolezni seveda). No, potem pa za vikend, torej slab teden nazaj najprej opazim, da je pričel sesati spodnjo ustnico, najprej čisto malo in potem vsak dan bolj. Naj ob tem omenim, da ni nikoli imel dude, ker ni sprejel čisto nobene (od xy kupljenih), tudi sicer sesalni refleks pri njemu ni bil nikoli izrazit. In s ponedeljkom sem opazila, poleg sesanja spodnje ustnice, da je postal čisto umirjen (prej vedno zelo živahen, glasen, igriv,..), tih, resen. In tak je že cel teden, vsako popoldne, ko ga prevzamem v varstvu (varuška načeloma ni opazila večjih sprememb zaenkrat, verjetno pa se tudi ne ukvarja z njim tako podrobno kot jaz ali pa je tam drugačen). Prej je tudi vedno zelo veliko čebljal. Zdaj seveda sploh ne več oz. minimalno, ker si sesa ustnico.
Brala sem, da je sesanje ustnice kot sesanje dude. Kaj bi lahko sprožilo to? Ponavadi verjetno kak stres. Bi to lahko bila bolezen, cepljenje? Je tudi res, da sem jaz zadnja dva tedna več v službi (no ubistvu je kar razlika) in me mali manj vidi, bi tudi kaj takega lahko sprožilo kaj v to smer? Res me skrbi, predvsem pa si očitam, da sem jaz krivec vsega tega. Srce se mi trga, ker se mi zdi, da v njemu sploh ni več sreče, ker je tako resen vedno. Rada bi mu pomagala, pa ne vem kako. Pretiravam? Je to samo kaka faza? Muči me, ker je ta sprememba tako hitra, kar naenkrat. Ksj drugega mi sploh ne pade na pamet, ker ni bilo nobenih drugih sprememb (varstvo je lepo sprejel že 3 mesece nazaj, selili se tudi nismo, skratka nič drugega). Je pa drugače 2 tedna nazaj shodil, ampak to tako nima nobene veze z vsem tem.
Malo sem izgubljena. Naj še omenim, da ga ob tem sesanju ustnice seveda poskušam zamotit z drugimi zadevami, ampak ne glede na vse (če mu dam kaj v rokice) ima on še vedno prosto ustnico in lahko sesa. Skrbi me tudi za posledice tega sesanja (izrast zob, oblikovanje čeljusti, ustnice,...).
Mi lahko prosim podate kake nasvete, informacije in me vsaj malo pomirite.
Res iskrena hvala že vnaprej!
In sicer, imamo zdravega 13 mesečnika, ki se je lepo razvijal. V prvih mesecih ga je sicer mučil refluks, pa smo tudi to lepo prerasli.
Je bil drugače vedno zelo vesel, igriv, nasmejan otrok, vedno in povsod je zabaval vse.
Slab mesec nazaj je prejel cepivo (tisto pri enem letu), par dni zatem je zbolel (sicer ne kot reakcija na cepivo - neko bakterijsko virozo (gnojno grlo, vročina, kašelj itd)). in prejel antibiotike in se potem lepo pozdravil in je bilo vse kot po starem - spet vesel, ješč (s tem res nimamo težav, razen ob bolezni seveda). No, potem pa za vikend, torej slab teden nazaj najprej opazim, da je pričel sesati spodnjo ustnico, najprej čisto malo in potem vsak dan bolj. Naj ob tem omenim, da ni nikoli imel dude, ker ni sprejel čisto nobene (od xy kupljenih), tudi sicer sesalni refleks pri njemu ni bil nikoli izrazit. In s ponedeljkom sem opazila, poleg sesanja spodnje ustnice, da je postal čisto umirjen (prej vedno zelo živahen, glasen, igriv,..), tih, resen. In tak je že cel teden, vsako popoldne, ko ga prevzamem v varstvu (varuška načeloma ni opazila večjih sprememb zaenkrat, verjetno pa se tudi ne ukvarja z njim tako podrobno kot jaz ali pa je tam drugačen). Prej je tudi vedno zelo veliko čebljal. Zdaj seveda sploh ne več oz. minimalno, ker si sesa ustnico.
Brala sem, da je sesanje ustnice kot sesanje dude. Kaj bi lahko sprožilo to? Ponavadi verjetno kak stres. Bi to lahko bila bolezen, cepljenje? Je tudi res, da sem jaz zadnja dva tedna več v službi (no ubistvu je kar razlika) in me mali manj vidi, bi tudi kaj takega lahko sprožilo kaj v to smer? Res me skrbi, predvsem pa si očitam, da sem jaz krivec vsega tega. Srce se mi trga, ker se mi zdi, da v njemu sploh ni več sreče, ker je tako resen vedno. Rada bi mu pomagala, pa ne vem kako. Pretiravam? Je to samo kaka faza? Muči me, ker je ta sprememba tako hitra, kar naenkrat. Ksj drugega mi sploh ne pade na pamet, ker ni bilo nobenih drugih sprememb (varstvo je lepo sprejel že 3 mesece nazaj, selili se tudi nismo, skratka nič drugega). Je pa drugače 2 tedna nazaj shodil, ampak to tako nima nobene veze z vsem tem.
Malo sem izgubljena. Naj še omenim, da ga ob tem sesanju ustnice seveda poskušam zamotit z drugimi zadevami, ampak ne glede na vse (če mu dam kaj v rokice) ima on še vedno prosto ustnico in lahko sesa. Skrbi me tudi za posledice tega sesanja (izrast zob, oblikovanje čeljusti, ustnice,...).
Mi lahko prosim podate kake nasvete, informacije in me vsaj malo pomirite.
Res iskrena hvala že vnaprej!