Spoštovani!
Na vas se obračam na robu obupa ali morda že kar čez rob. Imam 7-mesečno punčko, pri kateri imamo težave s hranjenjem od samega začetka. Rodila se je z merami 3070g in 52cm. Zdrava, porod bp, vse super. Tudi dojenje je steklo in vse je bilo super do nekje začetka 2.meseca. Tudi dobro je pridobila 1.mesec (ce kg). Potem pa so se začele težave...zavračanje dojenja (odrivanje, kreganje,...) kot bi imela ekstenzijski vzorec, čeprav ga ni imela. Začelo se je slabše napredovanje, boj za vsak požirek.... Sama sva z možem ugotovila, da ima alergijo na KM. Po poskusih z AM je vsakič bruhala v loku po cel dan in imela sluzasto blato. Zato sem sama šla na strogo dieto brez KM in jajc. Poleti smo se vrnili iz morja, ker je mala popolnoma prenehala jesti. Po vrnitvi domov sem si za hec iztisnila mleko in ji ga dala po flaški. Prvič je res popila solidno količino 140ml. Bila je očitno izstradana. Pa sem si rekla, prav, si bom pa črpala, samo da otrok je. Allernovo in ADC ni nikakor sprejel. Nekaj flašk mojega mleka je šlo, kmalu pa smo spet prišli do zavračanja in komaj sem ji posilila za nekaj ml. Iz dneva v dan...mučno...dieta, črpanje in na koncu najhujše...zavračanje. Bili sva tudi hospitalizirani, kjer so trdili da ima refluks, v kar sem sicer dvomila, saj po zdravilih ni bilo niti najmanjšega izboljšanja.
Pa so me tolažili, da bo z GH bolje in da naj kar začneva takoj po 4.mesecu. Živela sem v upanju, da bo takrat res bolje. Mala je stara skoraj 7,5m in še vedno noče jesti nič od GH. Vmes sva bili ponovno na pediatriji, tudi na gastroskopiji in vse je v mejah normale. Nobenih anomalij.
Z mojo trdo voljo in mučenjem z variantami hranjenja 24h na dan (poskusi hranjenja v spanju, na silo, na bolj pogosto, na dalji časovni razmak, spočito, utrujeno, z gosto hrano vseh okusov tekstur, tehnik hranjenja,...) sva prilezli do 6. meseca in solidne telesne teže 6800g. Ampak to je bilo mučenje za vsak pridobljen gram. Zadnjič sva imeli kontrolno vaganje in v celem mesecu je pridobila samo 200g. Pa se mi je zdelo, da počasi nekam le bomo prišli z gh. Sedaj je prebolela še virozico (prehlad). V dneh, ko je imela vročino me je presenetila in je popila kar solidno količino mleka. Z možem sva jo tudi vagala in ni izgubila teže. Napredovala pa seveda tudi ni. Sedaj, ko pa je že zdrava, pa je ponovno udarila gladovno stavko. Popije mi po 30ml mleka in to je zadnjo to. Žličke tudi videti noče.
Že pred virozo sem bila tudi na posvetovanju pri ge. Čampa in sama mi je rekla, da počasi lahko še jaz kaj njo naučim, da mi nima večdati enega nasveta, ker sem poskusila čisto vse. Na gastro oddelku so nama dali napotnico za URI Soča, kjer naj bi mi pomagali pri "motnji hranjenja". Kot prvo sva dobili datum ravno takrat, ko je deklica zbolela, ampak tudi sicer si ne predstavljam, kako bi mi lahko pomagali. Punčka nima težav s požiranjem, žvečenjem, sedenjem,...fiziološko, motorično ji vse gre. Tudi gospa Čampa in moja pediatrinja sta bili začudeni.
Sedaj smo se torej zataknili pri polletni teži. Sama sem psihično popolnoma na psu, trpijo odnosi cele družine, nimam volje za starejšega sina,... v tako brezizhodni situaciji sem, da bi najraje skočila iz lastne kože.
Nihče mi ne zna pomagat. Povejte mi, Tanč, ali imate morda še kakšen nasvet, kam naj se obrnem, kaj naj še storim,...skrbi me za zdravje moje punčke. Ne predstavljam si, kam vse skupaj pelje. Kot bi trenil, bo porodniške konec, kdo se bo takrat ukvarjal s tem?!
Še zahvala in pohvale vsemu vašemu nesebičnemu trudu in času, ki ga vlagate tu na MON-u.
LP
Na vas se obračam na robu obupa ali morda že kar čez rob. Imam 7-mesečno punčko, pri kateri imamo težave s hranjenjem od samega začetka. Rodila se je z merami 3070g in 52cm. Zdrava, porod bp, vse super. Tudi dojenje je steklo in vse je bilo super do nekje začetka 2.meseca. Tudi dobro je pridobila 1.mesec (ce kg). Potem pa so se začele težave...zavračanje dojenja (odrivanje, kreganje,...) kot bi imela ekstenzijski vzorec, čeprav ga ni imela. Začelo se je slabše napredovanje, boj za vsak požirek.... Sama sva z možem ugotovila, da ima alergijo na KM. Po poskusih z AM je vsakič bruhala v loku po cel dan in imela sluzasto blato. Zato sem sama šla na strogo dieto brez KM in jajc. Poleti smo se vrnili iz morja, ker je mala popolnoma prenehala jesti. Po vrnitvi domov sem si za hec iztisnila mleko in ji ga dala po flaški. Prvič je res popila solidno količino 140ml. Bila je očitno izstradana. Pa sem si rekla, prav, si bom pa črpala, samo da otrok je. Allernovo in ADC ni nikakor sprejel. Nekaj flašk mojega mleka je šlo, kmalu pa smo spet prišli do zavračanja in komaj sem ji posilila za nekaj ml. Iz dneva v dan...mučno...dieta, črpanje in na koncu najhujše...zavračanje. Bili sva tudi hospitalizirani, kjer so trdili da ima refluks, v kar sem sicer dvomila, saj po zdravilih ni bilo niti najmanjšega izboljšanja.
Pa so me tolažili, da bo z GH bolje in da naj kar začneva takoj po 4.mesecu. Živela sem v upanju, da bo takrat res bolje. Mala je stara skoraj 7,5m in še vedno noče jesti nič od GH. Vmes sva bili ponovno na pediatriji, tudi na gastroskopiji in vse je v mejah normale. Nobenih anomalij.
Z mojo trdo voljo in mučenjem z variantami hranjenja 24h na dan (poskusi hranjenja v spanju, na silo, na bolj pogosto, na dalji časovni razmak, spočito, utrujeno, z gosto hrano vseh okusov tekstur, tehnik hranjenja,...) sva prilezli do 6. meseca in solidne telesne teže 6800g. Ampak to je bilo mučenje za vsak pridobljen gram. Zadnjič sva imeli kontrolno vaganje in v celem mesecu je pridobila samo 200g. Pa se mi je zdelo, da počasi nekam le bomo prišli z gh. Sedaj je prebolela še virozico (prehlad). V dneh, ko je imela vročino me je presenetila in je popila kar solidno količino mleka. Z možem sva jo tudi vagala in ni izgubila teže. Napredovala pa seveda tudi ni. Sedaj, ko pa je že zdrava, pa je ponovno udarila gladovno stavko. Popije mi po 30ml mleka in to je zadnjo to. Žličke tudi videti noče.
Že pred virozo sem bila tudi na posvetovanju pri ge. Čampa in sama mi je rekla, da počasi lahko še jaz kaj njo naučim, da mi nima večdati enega nasveta, ker sem poskusila čisto vse. Na gastro oddelku so nama dali napotnico za URI Soča, kjer naj bi mi pomagali pri "motnji hranjenja". Kot prvo sva dobili datum ravno takrat, ko je deklica zbolela, ampak tudi sicer si ne predstavljam, kako bi mi lahko pomagali. Punčka nima težav s požiranjem, žvečenjem, sedenjem,...fiziološko, motorično ji vse gre. Tudi gospa Čampa in moja pediatrinja sta bili začudeni.
Sedaj smo se torej zataknili pri polletni teži. Sama sem psihično popolnoma na psu, trpijo odnosi cele družine, nimam volje za starejšega sina,... v tako brezizhodni situaciji sem, da bi najraje skočila iz lastne kože.
Nihče mi ne zna pomagat. Povejte mi, Tanč, ali imate morda še kakšen nasvet, kam naj se obrnem, kaj naj še storim,...skrbi me za zdravje moje punčke. Ne predstavljam si, kam vse skupaj pelje. Kot bi trenil, bo porodniške konec, kdo se bo takrat ukvarjal s tem?!
Še zahvala in pohvale vsemu vašemu nesebičnemu trudu in času, ki ga vlagate tu na MON-u.
LP