Bolj ko se nam zadeva približuje, bolj obupana sva z možem. Že na prvem pregledu, pri še ne 1 letu, sva vprašala, ali je op. nujna, pa so nama odgovorili da ne, da je zgolj estetskega pomena. No, zdaj pri skoraj 6 letih pa na pregledu rečejo, da je meatus nekoliko ožji in da je že zaradi tega potrebna operacija. Če bi to vedela, bi se za op. odločila, ko je bil sin majhen, ko bi bila možnost travme manjša, zdaj, pri 6 letih, se pa že vsega zaveda in je, tako kot verjetno večina fantkov, na svojega lulija zelo ponosen itd. Zato se bojim, kakšne psihološke posledice mu bo to pustilo. :( Ste imeli morda kakšen primer tako pozne tovrstne operacije pri vaših pacientih? Kako so psihično zadevo prenesli?
↧